koncert Narayani
več kot 20 ur delavnic in predavanj 11 učiteljev iz Slovenije in tujine brezplačna jutranja vadba gong
kopel delavnice za nosečnice, dojenčke in otroke...
Kaj nam lahko ponudijo japonske veščine?
Japonsko otočje je odigralo pomembno vlogo v razvoju vzhodnjaških filozofij in s svojo zgodovinsko izoliranostjo pridalo žlahtni pečat
veščinam, ki jih zahodni človek vsebolj prevzema in se po njih zgleduje. Zgodovinski razvoj otočja je pogojeval stapljanje šintoizma, zen
budizma, daoizma in konfucionizma v urejen sistem, ki je pogojeval razvoj socialnih, političnih ter gospodarskih odnosov znotraj Japonske in
med Japonsko in kontinentom.
Ljudje navdušeno opazujemo senzibilnost urejanja japonskih vrtov, umirjenost duha v obredu pitja čaja ter stoični um mojstrov meditacijskih
tehnik. Povezavo človeka in narave so japonske veščine izpilile do potankosti, jo očistile bremen človekovega Ega ter zasajale Pot, ki nam
pomaga pri vzpostavitvi stika z našo čisto naravo.
Vsakdo, ki se je kdarkoli ukvarjal z japonskimi veščinami (Aikido-m, kulturo pitja čaja, urejanjem cvetja, meditacijo, kaligrafijo,
poezijo,...), je imel priložnost spoznati skrivnostnost onkraj videnega. V prepletu elegance plemiškega življenja, kreposti samurajev in
globini zenovske kulture se je rodil emblem japonskih veščin:
Yūgen (skrivnostnost v ozadju videnega)
Wabi (skrivnostnost samote)
Sabi (skrivnostnost sprememb / spreminjanja)
Medtem ko se zahodni svet utaplja v filozofiji bojevanja, nas japonske veščine vabijo k ustavitvi konflikta z namenom spoznanja skupne
povezanosti in soodvisnosti. Nič se ne bi zmotil, če bi japoske veščine imenoval meditativne tehnike. Spoznanje skupne povezanosti in
soodvisnoti je mogoče le skozi kultiviranje senzibilnosti Opazovanja. Večletno prakticiranje veščine AiKiDo mi je spremenilo stanje zavesti
do ravni, kjer razum izgubi svoj pomen. Medtem ko je zahodni človek ujet / omejen s svetom vidnega, znanega in razložljivega, japonske
veščine kultivirajo Opazovanje nevidnega, nerazumljivega in neznanega. Polje, kjer Ego izgubi oporo pod nogami in kjer spozna svojo
omejenost / nerazumevanje, je polje ker domuje filozofija japonskih veščin.
Z budnim opazovanjem človek spozna, da Zdravje ne pogojujejo potrebe Ega, temveč je Zdravje pogojeno s spoznanjem, da je naloga razuma skrb
za Telo. Življenjski slog zahodnega človeka v telo vnaša veliko mero stresa ter napetosti, ki posledično uničujeta kvaliteto bivanja. Ker je
sodoben človek vsebolj vpet v potrebo bojevanja, ne vidi / se ne zaveda negativnih posledic svojega delovanja. Izkušnja z rakom na črevesju
me je naučila skrivnosti bivanja: Človekova čustva (tako veselje kot žalost, strah in osvobojenost) so v najgloblji meri povezana z
vprašanjem preživetja / smrti. Bolj kot človek neguje svoje telo, višja je kvaliteta bivanja, globlja je zavest in stabilnejši je človek.
Trdim, da so stanja človekove zavesti pogojena z duhovno in fizično oskrbo našega telesa. V 6. / 5. stoletju pr. n. št. je na Kitajskem
živel modrec Konfucij, čigar filozofija je temeljila na razvoju sočutja in ljubezeni. Sočutje in ljubezen do drugega človeka sta pogojena s
sočutjem in ljubeznijo, ki ju človek goji do samega sebe. Medtem ko zahodni človek s filozofijo bojevanja vsebolj ponotranja samotnost in
odtujenost / sovraštvo, japonske veščine gojijo filozofijo Enosti. Med menoj in teboj ni nobene razlike; tako kot se vedem jaz, to občutiš
ti. Zavedanje zakona vzroka in posledice je osrčje metod meditativnih tehnik in Sočutja.
Po dolgem filozofiranju in premišljevanju sem prišel do preposte ugotovitve: Kar človek potrebuje za preživetje mu je dano z rojstvom: Skrb,
Ljubezen, Sočutje, Sodelovanje, Toplino, Objem / Zaželjenost, Podporo.
Življenje je enostavno, ko se naučimo skrbeti za svoje Telo in preseči Ego. Mati narava nam je namenila Ljubezen. Povabim vas k japonskim
veščinam z namenom razvoja topline in mehkobe, ki ju boste namenili svojemu telesu in sočloveku.