40 dni discipline ali 40 dni rituala?

Kaj se spremeni, ko »moram« zamenjamo s »podarjam si«?

»Danes moram še to in to in ono. Ah, pa še meditacija me čaka!«

Se ti je že zgodilo, da je nekaj, kar naj bi te nahranilo, pristalo na istem seznamu kot nakup pralnega praška, odgovor na tri maile in klic računovodkinji?

Meni se je. In ravno v tednu, ko sem začela novo 40-dnevno prakso, je življenje z veseljem preverilo, koliko romantike bom še videla v besedi disciplina.

Aplikacija za muziko odpovedala tik pred Shakti dnevom odprtih vrat. Sopotnikov avto ravno ko ga je nujno potreboval za službene poti. Jaz sem morala na fizioterapijo in iz načrtovane ure in pol so nastale tri, večkrat ta teden. Računovodkinja, ki je morala nekaj urediti do konca meseca, je šla na dopust. Pa vsa sporočila iz šol naših šolarjev, dejavnosti… Skratka, življenje v svoji najbolj ustvarjalni izvedbi.

In potem sem dva dneva na meditacijo preprosto pozabila. Ne, da »nisem hotela« ali da ne bi imela discipline«. Zvečer sem ugotovila, da se sploh nisem spomnila nanjo.

Pa sem se vprašala: kaj pravzaprav počnem s temi 40 dnevi?

Ali se zavezujem novi 40-dnevni disciplini? Ali pa si podarjam 40-dnevni ritual?

Ne zavezujem se 40 dnevom discipline. Podarjam si 40 dni rituala.

Rutina in ritual sta si lahko na videz zelo podobna

Pri obeh lahko vsak dan naredimo isto stvar. Sedemo na blazino. Zapremo oči. Vključimo isto glasbo. Zaplešemo isto Celestialno komunikacijo. Naredimo pet zavestnih vdihov.

Razlika zame ni toliko v dejanju, ampak v odnosu do njega.

• Rutina hitro postane: »To moram narediti, ker sem se odločila.«

• Ritual bolj zveni kot: »To je prostor, v katerega se želim vrniti.«

• Rutina lahko preverja, ali sem bila dovolj pridna.

• Ritual me vpraša, ali sem bila danes zares prisotna.

Ko praksa postane ritual, mi ni treba vsakič doseči posebnega stanja. Ni mi treba biti mirna, duhovna, zbrana ali navdihnjena. Dovolj je, da pridem.

In kaj, če kakšen dan izpustim?

Tu se pogosto vključi naš notranji kontrolor: »No, super. Zdaj si pa pokvarila vseh 40 dni.«

Pri nekaterih tradicionalnih oblikah 40-dnevne prakse obstajajo zelo jasna pravila glede kontinuitete in ponovnega štetja. Če želiš slediti določeni tradiciji, je smiselno slediti njenim pravilom.

Pri tej poti pa mi je pomembno nekaj drugega: da en izpuščen dan ne postane razlog, da zapustim samo sebe.

Če sem pozabila, naslednji dan nadaljujem. Brez kaznovanja. Brez dvojne doze. Brez drame.

Če pa opazim, da prakso vedno znova zavestno odmikam, ker se mi ne da, ker je vse drugo vedno pomembnejše ali ker se ob njej začne dvigovati nekaj neprijetnega, je to zanimiv trenutek za samorefleksijo.

Kaj se v meni upira temu, da bi si podarila ta čas?

Morda je ravno odgovor na to vprašanje globlji del prakse od same kljukice na koledarju.

Ko te ob štirih zjutraj čaka drugačen ritual

Moj šestletnik se ponoči skoraj vedno zbudi, gre lulat, potem pa se preseli k meni in mi v dlani potisne svoja mrzla stopala, da mu jih grejem. Včasih potem proti jutru ne zaspim več.

Neko jutro sem namesto obračanja po postelji vstala, si dala slušalke v ušesa in zaplesala Ide Were Were Nita Oshun.

Ni bilo v planu. Ni bilo ob uri, ki sem jo določila. Ni izgledalo kot popolna jutranja rutina.

Bilo pa je kraljevsko zlitje z gibanjem, dihom in tistim tihim delom mene, ki je ob štirih zjutraj očitno precej bolj buden, kot bi si želela priznati.

In takrat sem zelo jasno začutila razliko: meditacija me ne čaka. Njej je popolnoma vseeno, ali pridem. Jaz sem tista, ki morda čakam nanjo.

Morda praksa ni še ena stvar, ki jo moramo stlačiti v dan

Morda je majhen otok znotraj dneva, kjer nam za nekaj minut ni treba biti učinkovite.

Morda je pet minut. Morda dvajset. Morda en ples v kuhinji. Morda vonj eteričnega olja na kamenčku in trije zavestni vdihi.

Ne gre za to, da življenje za 40 dni postane idealno. Gre za to, da se sredi neidealnega življenja 40-krat spomnimo, da smo tudi me tukaj.

Kaj bi se lahko v meni zgodilo, če bi se 40 dni vedno znova vračala k sebi?

In prav tu se zame začne Čista Esenca

Čista Esenca je nastala iz zelo podobnega vprašanja. Kaj se zgodi, če stik s seboj ni enkraten dogodek, ampak nekaj, kar skozi čas vedno znova negujemo?

Na srečanjih se prepletajo meditativna zgodba, Kundalini joga ali Joga Plesa, dih, glasba, aromaterapija, zvočna kopel in čas za integracijo. Med srečanji pa ostanejo majhni rituali, h katerim se lahko vračaš doma.

Prvo srečanje letošnjega cikla bo v soboto, 7. novembra 2026, od 18.00 do 21.00. Tema je »Ko zaslišiš klic«. November nas povabi k hvaležnosti, velikodušnosti in osebni rasti, k temu, da opazimo, kaj v našem življenju že raste in čemu želimo nameniti več pozornosti.

Spremljale nas bodo omamni vonji dragocenih eteričnih olj: jasmin, kardamom, cipresa in vrtnica.

Če te zanima, kako Čista Esenca sploh izgleda, ti ni treba takoj kupiti celotnega cikla. Če je mesto še prosto, lahko začneš samo s prvim srečanjem. Cena posameznega srečanja je 70 €.

Ni ti treba vedeti, kako bo izgledalo vseh naslednjih devet mesecev.
Včasih je dovolj, da zaslišiš klic in narediš naslednji korak.